Vprašanje marsikaterega pivca gina je velikokrat kako je lahko London Dry gin narejen v Sloveniji, Španiji, Nemčiji ali drugod? Preberi v tem zapisu, v katerem sem se na kratko dotaknil osnov in pridelave gina.
Po EU zakonodaji je gin pijača, ki mora vsebovati najmanj 37,5% alkohola, brinove jagode in le naravne sestavine, oziroma arome, ki so kemijsko enake naravnim, pri čemer morajo pri okusu prednjačiti brinove jagode. Vse ostalo je odločitev destilerja in v tem je čar gina, ki ponuja na tisoče različnih okusov.
Uradno (prav tako po zakonodaji EU) ločimo tri uradne vrste gina:
Gin – nastane z mešanjem, oziroma aromatiziranjem etilnega alkohola z brinovimi jagodami ter dodajanjem naravnih sestavin ali arom.
Destiliran gin – običajno nastane v dveh korakih in sicer z destilacijo vsaj 96% alkohola z brinovimi jagodami in drugimi sestavinami ter dodajanjem naravne sestavine ali arome. Primer v naši ponudbi so gini Sharish.
London Dry gin – pijača, ki je lahko narejena le z destilacijo etilnega alkohola ter naravnih sestavin in dodajanjem vode po destilaciji. V preteklosti je bila večina London Dry ginov narejena v angleški prestolnici, zaradi česar je ime ostalo še danes, ko ga lahko uradno delamo kjerkoli po svetu. Primer v naši ponudbi je vrhunski Gin 14 Botanik.
V Sloveniji manj znane vrste gina so še Old Tom in Bathtub gin, ki imata pravzaprav zelo zanimivo zgodovino (o tem kaj več kdaj v prihodnje), pa Genever, Pink gin, Navy Strength, ki mora vsebovati vsaj 57% alkohola ter Sloe gin – pravzaprav ginu podoben liker, narejen iz jagod črnega trna in z manj kot 30% alkoholne stopnje.
Najpogostejši postopek pridelave gina je destilacija, pri katerem ločujemo komponente dodanih sestavin, ki gredo v paro in nato nazaj v tekoče stanje. Z destilacijo bi, če bi jo izvajali z vodo, pridobili tudi hidrolate in eterična olja, za gin pa potrebujemo alkohol (vodo dodamo šele po koncu destilacije za nižanje stopnje alkohola). Drugače zapisano, z vodo dobimo topne (hidrolati) in netopne snovi (eterična olja), z alkoholom pa eno zmes (gin).
Destilacija običajno poteka v velikih bakrenih loncih na primerni temperaturi, destilaterji pa jo morajo ves čas kontrolirati in biti pozorni tudi na to katere dele postopka morajo zavreči. Ti se delijo na glavo, srce in rep, pri čemer prvi in zadnji v kakovostni pijači nista zaželena. Destilater se lahko odloči, da sestavine v lonec vrže sveže ali pa macerirane (namočene) v alkoholu, prav tako pa lahko (razen pri London Dry ginu!), na koncu doda različne arome.
To so denimo maline, pomaranče, pasijonka, cimet in ostale, ki jih najdemo v Sharish ginu za katerega so macerirane tudi do 30 dni. Lahko pa se odloči tudi za staranje gina, kot na primer pri Sharish Laurinius, ki eno leto preživi v hrastovem sodu brandyja Laurinha, zaradi česar ima izrazito aromo po vinjaku.
Upam, da sem ti vsaj malce približal osnove gina. Če ne želiš zamuditi takih in podobnih zanimivosti, se prijavi na newsletter (na dnu strani spodaj), ki ga pošiljava le enkrat mesečno. Ali pa spremljaj socialne medije – Facebook in Instagram gin.spot.
Bodi lepo! 😉
Anže
Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!
